Ditaba

“Go swanetše go hlongwa tshepedišo ye e kopantšwego ya taolo ya mello ya naga yeo e akaretšago thibelo, go tima le tsošološo”

Seboka sa Palamente sa ditsela tša go hloma tshepedišo ya go thibela, go tima le go tsošološa dikotsi tše dikgolo tša mello ya naga ka tsela e tee

Seboka sa Palamente sa ditsela tša go hloma tshepedišo ya go thibela, go tima le go tsošološa dikotsi tše dikgolo tša mello ya naga ka tsela e tee

Seswantšho sa sengwalwa

Mopalamente Min Hong-cheol le Mopalamente Kim Jeong-ho ba swere seboka sa ‘Ditsela tša go hloma tshepedišo ya go thibela, go tima le go tsošološa dikotsi tše dikgolo tša mello ya naga ka tsela e tee’ ka Holong ya Maloko a Palamente ka la 31 Phupu. Dr. Kwon Chun-geun wa Setheo sa Bosetšhaba sa Saense ya Dithokgwa o be a tšweletša sehlogo. [Seswantšho: Motlaleletši Jo Jeong-hoon]

Mabapi le dikotsi tša mello ya naga, tšeo di tšwelelago gantši le go baka tshenyo e kgolo ka lebaka la phetogo ya leratadima, go tšweletšwe kgopolo ya gore go swanetše go hlongwa tshepedišo ye e kopantšwego ya taolo ya mello ya naga yeo e akaretšago modikologo ka moka, go tloga thibelong go ya go timeng le tsošološong. Go hlalositšwe gore ka ge mekgwa ya kgale yeo e lebanego kudu le karabelo ya dikarolwana e na le mellwane taolong ya mello ya naga, go swanetše go naganwa, go hlongwa ka tshepedišo le go kopanywa ga ditsheknolotši tša mogato wo mongwe le wo mongwe.

Dr. Kwon Chun-geun wa Setheo sa Bosetšhaba sa Saense ya Dithokgwa sa Tirelo ya Dithokgwa o boletše se sebokeng sa ‘Ditsela tša go hloma tshepedišo ya go thibela, go tima le go tsošološa dikotsi tše dikgolo tša mello ya naga ka tsela e tee’, seo se swerwego Holong ya Maloko a Palamente ka la 31 Phupu.

Dr. Kwon Chun-geun, yo a tšweleditšego polelo ka sehlogo sa ‘Ditsela tša go hloma tshepedišo ye e kopantšwego ya taolo ya dikotsi tša mello ya naga go ya ka mogato ka go diriša theknolotši ya maemo a godimo’, o gateletše gore boitlhamelo taolong ya dikotsi bjo bo theilwego go theknolotši ya maemo a godimo, go swana le bohlale bja maitirelo (AI), disathalaete le didrone, Inthanete ya Dilo (IoT) le lefase la dijithale, ke mošomo wa bohlokwa.

Moghatong wa thibelo, o šišintše go hlomwa ga tshepedišo ya go lekanya le go hlokomela palo ya makhura ka go sekaseka datha ya sebopego sa naga le dimela ya mahlakore a mararo yeo e theilwego go LiDAR, gore go lemogwe ka nepo palo ya makhura lefelong le lengwe le le lengwe la kotsi. O boletše gape ka tlhokego ya go bonagatša tshedimošo, go swana le go dira mebepe ya kotsi ya mello ya naga ya nako e telele yeo e theilwego go maemo a leratadima.

Moghatong wa boitokišetšo, o bone gore senyakwa se segolo ke go hloma tshepedišo ye e kopantšwego ya taolo yeo e dirišago theknolotši ya dijithale. O boletše gore go swanetše go hlongwa tshepedišo ya go abelana tshedimošo ya maemo ka nako ya nnete, gore go thibelwe kgakanego magareng ga ditheo.

Dr. Kwon o šišintše go hlomwa ga tshepedišo ya go hlokomela ka ditsela tše ntši yeo e kopanyago disathalaete, didrone le disensara, gammogo le go dirišwa ga theknolotši ya AI yeo e lemogago dipaterone tša muši le diphetogo tše sa tlwaelegago tša thempheretšha ya infrared, mo mogatong wa karabelo moo thekološo ya ka pela le theknolotši ya go bolelela pele go phatlalala di lego bohlokwa.

O boletše gore mogatong wa tsošološo go bohlokwa go lemoga ka pela bogolo le dibaki tša tshenyo, le go thekga tsošološo ya dithokgwa le setšhaba sa lefelong ka tsela ye e rulagantšwego. O boletše gape gore go swanetše go hlongwa tshepedišo ye e kopantšwego ya thekgo yeo e akaretšago le tsošološo ya monagano ka morago ga kotsi.

Dr. Kwon o boletše gore, “Gore mello ya naga yeo e fetogilego dikotsi tše di raraganego e laolwe, go bohlokwa gore re tlogele mokgwa wa kgale wa go gatelela go tima mollo fela gomme re fetolele go tshepedišo ya taolo ye e kopantšwego yeo e dirišago theknolotši ya maemo a godimo mo leetong ka moka,” gomme a oketša ka gore, “Polokego ya badudi e ka kgonthišetšwa ge re aga tshepedišo ya taolo ya dikotsi tša mello ya naga ye e theilwego theknolotšing ka go katološa peeletšo ya mmušo go R&D ya theknolotši, go hloma sefala sa tirišano magareng ga mmušo le lekala la praebete, le go lokiša motheo wa melao le ditshepedišo.”

Ka lehlakoreng le lengwe, Seboka sa ditherišano sa letšatši leo, seo se bego se rulagantšwe le go swarwa ke Batlhatlheledi Min Hong-cheol (Mokgatlo wa Temokrasi, Gimhae A, Gyeongsangnam-do) le Kim Jeong-ho (Mokgatlo wa Temokrasi, Gimhae B, Gyeongsangnam-do), se bile le batšeakarolo ba bantši ba intasteri bao ba abelanego dikgopolo mabapi le maemo a tšhomišo ya melawana ya thibelo ya mello ya naga le ditsela tša go e kaonefatša.

Sebokeng sa ditherišano go ile gwa tšweletšwa dihlogo tše bjalo ka ▲Maemo a tšhomišo ya melawana ya thibelo ya mello ya naga le ditsela tša go e kaonefatša (Hwang Jeong-seok, hlogo ya Setsi sa Nyakišišo ya Theknolotši ya Melawana ya Mello ya Naga) ▲Bjale le bokamoso bja mello e megolo ya naga (Dr. Jang Jae-young, Forest Holdings) ▲Go hloma tshepedišo ya lefelo le tee le tshepedišo ya karabelo ye e feletšego ka AI (Bang Gi-seong, mopresidente wa Mokgatlo wa Korea wa Thibelo ya Dikotsi · Prof. Lee Byeong-seok wa Yunibesithi ya Soonchunhyang · Lee Hwan-ho, CEO wa CLEVI) ▲Mokgwa wa go aga tshepedišo ya taolo ye e kopantšwego ya dikgato ka dikgato ya dikotsi tša mello ya naga ka go diriša theknolotši ya maemo a godimo (Dr. Kwon Chun-geun, National Institute of Forest Science ya Korea Forest Service), gammogo le ditherišano tše di akaretšago.

Ka polelong ya gagwe ya go bula, Motlhatlheledi Min Hong-cheol o gateletše gore, “Mello e megolo ya naga yeo e diregilego lebopong la ka bohlabela le ka leboa la Gyeongsang ka Mopitlo ngwaga wo e bile sebaka sa go lebelela gape seemo sa bjale sa tshepedišo ya naga ya rena ya karabelo dikotsing,” gomme a oketša ka gore, “Melao ya taolo ya mello ya naga e swanetše go kopanywa tshepedišong ya lefelo le tee mo tshepedišong ka moka, go tloga kgatong ya thibelo ya go lemoga le go thibela mello, go ya go go e tima ka pela le ka bokgoni, go fihla go tshepedišo ya tsošološo ye e nago le maatla a go boela setlwaeding.”

Seswantšho sa sengwalwa

Ka la 31 Phupu, batšweletši le baeng ba hlomphegago ba tšere seswantšho sa segopotšo Sebokeng sa ‘Mokgwa wa go aga tshepedišo ya lefelo le tee ya thibelo, go tima le go tsošološa dikotsi tša mello e megolo ya naga’ seo se swarilwego Holong ya Baemedi ba Setšhaba. [Seswantšho = Mmega-dikgang Jo Jeong-hun]

Mmega-dikgang Jo Jeong-hun [email protected]

Mothopo: The Electric Times (Mmega-dikgang Jo Jeong-hun) | https://www.electimes.com/news/articleView.html?idxno=358521

Boela lefelong la ditaba
CLEVI

Leleme le selete

E šitišitšwe

Maleme a 136

E a šišinywa

1

Asia Bohlabela

7

Asia Borwa-bohlabela

11

Asia Borwa

18

Asia Gare

5

Bohlabela bja Gare le Caucasus

10

Yuropa Bodikela le Borwa

16

Boritane le Ireland

4

Yuropa Leboa le Baltic

10

Yuropa ya Gare le Balkan

14

Yuropa Bohlabela

5

Afrika Bohlabela le Lenaka

8

Afrika Bodikela le Gare

9

Afrika Borwa

8

Dinaga tša Amerika

5

Pasifiki

5